• ravnotežje: harmonično obnašanje na sprednji in zadnji osi,
• progresivnost (sila): natančna odzivnost pogonskih koles na ukaze, ki prihajajo s krmila,
• natančnost: sposobnost vozila, da drži smer.

• Da bi obdržali vozilo na cesti, morajo pnevmatike oddajati prečno silo (f), ki nasprotuje centripetalni sili (F),
• ta sila je odvisna od mase vozila, hitrosti, s katero potuje in premera zavoja, ki ga obvladuje.
• Glavni parametri pnevmatik so sila, ki nevtralizira centripetalno silo, stabilnost v pri vožnji v zavojih majhno spodrsavanj,
• višje zahteve kot postavljamo pnevmatikam, trdnejša mora biti njihova struktura.

Prečno oprijemanje: 
To je lastnost pnevmatik, ki omogoča kljubovanje prečnim silam z najmanjšim možnim spodrsavanjem.

Dejavniki, ki vplivajo na oprijemanje

• Teren:
  • trden in suh: dopušča, da se pnevmatike le malo pogreznejo,
  • moker in blaten: dopušča, da se pnevmatike pogreznejo v površino, posledica tega je zajedanje v podlago, vozilo lažje napreduje.
• Obremenitev na pogonskih kolesih:
  Vleka, ki jo proizvajajo kolesa, je neposredno sorazmerna s potiskanjem. Oprijem zahteva težo na pogonskih kolesih. Večja teža povzroči večje pogrezanje, kar zmanjšuje spodrsavanje koles na podlagi. Prekomerna teža povzroči, da se kolesa preveč pogreznejo, to pa moti ali celo preprečuje napredovanje.
• Dimenzije pnevmatik:
  Dimenzija pnevmatik določa velikost in obliko odtisa, kontaktno površino pnevmatike s tlemi. Dolga, ozka kontaktna površina je prednost na blatnem terenu. Široka kontaktna površina zmanjšuje pritisk na tla in tako pogrezanje. To je prednost pri vožnji v pesku ali na zelo rahlem, blatnem terenu.
• Ustrezen zračni tlak:
  Visok zračni tlak zmanjšuje odtis pnevmatik in njihovo sposobnost samočiščenja ter posledično tudi oprijemanje. Znižanje zračnega tlaka lahko pomaga vozilu, da ne obtiči v blatu. V tem primeru je treba zmanjšati tudi hitrost. Po prečkanju težavnega terena je potrebno zračni tlak ponovno ustrezno prilagoditi.

Katere lastnosti pnevmatik so pomembne na mehkem terenu?

• visoka odstotek negativnega dezena: okoli 40% za učinkovito zajedanje v podlago,
• širok, globok dezen: za boljšo mobilnost in učinkovitejše zajedanje v podlago,
• agresiven dezen: za boljše zajedanje in samočiščenje,
• radialna zgradba: za prilagodljivost, enakomeren odtis, samošiščenje, za možnost znižanja zračnega tlaka tudi do manj kakor 1 bar,
• široki, trdni kovinski pasovi: za dobro zajedanje in sposobnost samočiščenja,
• ostri robovi dezena: za boljše zajedanje v podlago,
• asimetrična rebra dezena na sredini: boljša mobilnost in boljša vleka zaradi boljšega zajedanja v podlago,
• razčlenjeni bloki dezena na ramenih: oprijemanje na pobočju strmine, boljša mobilnost